ŽELEZNA VOLJA IN GROFOVSKI OKUSI RAVEN NA KOROŠKEM

Opis

Opis

Mesto Ravne je železarsko srce Koroške. Mogočni geološki procesi na stiku dveh tektonskih plošč, kjer danes leži čezmejni Geopark Karavanke, so ustvarili pogoje za razvoj premogovništva in železarstva v spodnji Mežiški dolini. Kljub temu, da je bilo železarstvo prisotno tudi v drugih krajih, so sčasoma primat prevzele Ravne. Železarsko tradicijo je zaznati v vseh porah življenja v mestu. Tudi v kulinariki.

Ključno vlogo pri zagonu železarstva je imela rodbina Thurn. Kot nam je povedala muzejska svetnica dr. Karla Oder, je grof Jurij Thurn sredi 19. stoletja dobil državna sredstva za izgradnjo valjarne s sodobno industrijsko proizvodnjo, kjer so uporabljali parne stroje.

Thurnova jeklarna na Ravnah na Koroškem okoli leta 1870, litografija, M. Smech. Hrani Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem

Grof Jurij Thurn-Valsassina (1788-1866); Original na gradu Pliberk; foto: Barbara Žabota

Grof Jurij je bil tudi v odboru za gradnjo železniške povezave v spodnji Mežiški dolini, ki je vplivala na razcvet železarne na Ravnah. Ravensko jeklo je bilo že pred prvo svetovno vojno zelo cenjeno. Iz jekla v grafitnih loncih so denimo na avstrijskem Štajerskem izdelovali kirurški pribor. Kakovostno jeklo pa so izvažali tudi na Bližnji in Daljni Vzhod ter v Rusijo. Železarna je bila steber življenja na Ravnah tudi po drugi svetovni vojni in še danes je ravensko jeklo cenjeno v svetu.

Čeprav je bilo delo v železarni težko, je na Ravnah cvetelo tudi družabno življenje. Močno je bilo tudi kulturno in športno delovanje. S podporo železarne sta nastali knjižnica dr. Franca Sušnika in gimnazija. Med največjimi podporniki sta bila direktorja železarne Gregor Klančnik ter Franc Fale, ki je med drugim spodbujal kulturno življenje, vključno s simpoziji Forme vive. Železne skulpture, ki so jih v več kot pol stoletni zgodovini ustvarili svetovno priznani umetniki skupaj s koroškimi jeklarskimi mojstri, vas spremljajo na vsakem koraku po mestu.

Forma viva 2008, Od tu do tu, Roman Makše; foto: Tomo Jeseničnik

Razstava »Mati fabrika« v Štauhariji. Vir: Dokumentacija KPM, foto: Tomo Jeseničnik

Ker prazna vreča ne stoji pokonci, so si železarji privoščili krepko malico, kot je denimo zabelena fižola z grumpi (ocvirki) ali pa značilen hlebček iz enotne moke. Krepko koroško kosilo si lahko privoščite v Gostilni Lečnik v središču mesta, kamor so nekoč Ravenčani radi prišli tudi kegljat. Ponudili vam bodo denimo »mežerli«, neke vrste pito iz drobovine, ter za posladek »kvočeve nudlne«, nadevane s suho hruško. Tradicionalne koroške dobrote iz lokalnih sestavin boste našli tudi v Hotelu Delalut, ki je še posebej prijazen za aktivne obiskovalce. Uživali boste v jedeh s koroško skuto, z ocvirkovo zabelo, nazdravili pa s pravim Koroškim moštom.

Srnin file v brusnični omaki z domačimi skutinimi štruklji (Foto: Hotel Delalut)

Kvočevi nudlni (foto: Gostilna Lečnik)

»Mati fabrika« številnim Korošcem že več kot 400 let reže kruh. Med jeklarji pa je bil tudi Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, eden ključnih slovenskih pisateljev. V svoji delih je postavil svojevrsten spomenik koroškim krajem in ljudem, predvsem pa rodnim Kotljam. Ob obisku Prežihove bajte, kjer so kljub revščini premogli številne knjige, se lahko povzpnete na priljubljeno pohodniško točko Uršljo goro in se na poti ustavite v Smučarski koči. Razvajali vas bodo z domačo koroško ”košto”: z domači “kipjenki“, ”Urškino enolončnico”, ”rpičovim zosom” ter ”pohani japki”.  Ob vznožju gore izvira edinstvena naravna mineralna voda, izjemno bogata z železom, ki je bila nekdaj izjemno cenjena in so jo izvažali celo v Ameriko.

Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem (ZKŠTM)

Na Gradu 6

2390 Ravne na Koroškem

Tel.: 040 310 566

Email (turizem):

timi@zkstm.si

sasa@zkstm.si

Spletne povezave:

http://www.zkstm.si/

http://www.punkl.si/

Kontakt

Kontakt
  • Kategorija
    Dediščina, Kulinarika
  • Pokrajina
    Koroška