VEZENA POEZIJA V PREŠERNOVI HIŠI

Opis

Opis

Pesnik France Prešeren je ena ključnih ikon slovenske narodne identitete. Njegova rojstna hiša v Vrbi na Gorenjskem je pravo kulturno romarsko središče za Slovence. In kdor je kdajkoli prestopil prag Rib'čeve domačije, je stopil v Prešernov čas. Marsikatero oko (posebej žensko) je občudovalo čudovite vezene prte, posteljnino in ostalo opremo v hiši. Toda le malokdo ve, kdo so bile pridne roke, ki so to izvezle.

Glavni pobudnik, da Prešernova hiša postane muzej, je bil še en literarni velikan iz krajev pod Stolom, Fran Saleški Finžgar. Želel je, da hiša v vsaki podrobnosti odraža duh Prešernovega časa. Tako se je za pomoč obrnil na dekliško ljudsko šolo v Ljubljani. Učiteljica Jožica Likozar je s svojimi učenkami in njihovimi materami uslišala njegovo prošnjo in skupaj so se lotile izdelave notranje opreme.

Prešernova rojstna hiša v Vrbi. (foto: Klemen Čepič)

Ena od tedanjih deklet, Stanislava Božič, se spominja: »Denar za obnovo se je zbiral po celi Sloveniji, prispevali smo po en takratni dinar. Naš razred liceja pri Mladiki v Ljubljani je bil zadolžen za vezenje na prte, brisače…«

Brisača z vezenima inicialkama Prešernove matere Mine Svetine (njen dekliški priimek) ter letnico 1797, ko sta se Prešernova starša poročila.

Na nekaterih izdelkih so bile izvezene začetnici Prešernove mame Mine Svetina ter letnica njene poroke. »Sama sem dobila platneno brisačo,« pripoveduje gospa Božič. »Na njo sem izvezla vzorec in inicialke MS. Obesili smo jo k peči. Takrat smo se tudi fotografirali in fotografija našega razreda je še vedno v Prešernovi hiši.«

Dekleta so se s ponosom postavile pred fotografski objektiv v narodnih nošah in s svojimi izdelki.

Posebnost tekstilne opreme Prešernove hiše so bile tudi klekljane čipke. Uporabljene so bile nacionalne barve, kar v Prešernovih časih ni bilo običajno.

V klekljanih čipkah so bile uporabljene barve.

Te čipke danes proučuje tudi Danijela Kočila, ki je svoje znanje pridobivala v Idriji, eni od zibelk čipkarstva. Svoje znanje prenaša na svoje učence. Želijo si, da bi prte v stilu začetka 19. stoletja izdelovali tudi sami. »Trenutno smo v začetni fazi zbiranja podatkov. Obračamo se na muzeje po Sloveniji, zbiramo podatke iz knjig in predstavljamo čudovito zgodbo vezene poezije strokovnjakom,« pojasni gospa Kočila.

Duh Prešenove mladosti bo imel tako priložnost, da osvoji tudi kakšno sodobno (gorenjsko) hišo.

Trideset let kasneje so nekdanje šolarke Dekliške šole v Ljubljani obiskale Prešernovo rojstno hišo v Vrbi.

Fotografije: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica

ZAVOD ZA TURIZEM

IN KULTURO ŽIROVNICA

Žirovnica 14

4274 Žirovnica

info@zirovnica.eu

www.zirovnica.eu

Kontakt

Kontakt
  • Kategorija
    Ponosno slovensko, Dediščina
  • Pokrajina
    Gorenjska