Iskanje
Add Listing

Opis

Verjetno ga ni mulca, ki se mu, vsaj včasih, pred Miklavžem ne bi zatresle hlače. Razlog za to so parkeljni, ki teden dni prej strašijo poredne otroke. V Podkorenu, kjer imajo več kot stoletno tradicijo parkeljnov, pa se v zadnjem desetletju zbirajo parkeljni iz treh sosednih dežel in s skupnimi močmi pripravijo pravi ognjeni spektakel tako za pridne kot poredne.

Tradicija parkeljnov v Podkorenu ni nikoli zamrla. Sprva so se v parkeljne oblekli le vojaški rekruti. Kasneje, ko je organizacijo prevzelo Kulturno društvo Podkoren, pa se je med njimi enkrat znašlo tudi dekle in menda je bilo zelo neprizanesljivo do porednežev.

Podkorenške otroke so strašili rogljati in ‘ta mulasti’ parkeljni. Posebnost je Trentar, ki je imel 12 rogov, vsak izmed njih je predstavljal en mesec v letu. Ime je verjetno dobil po divjih lovcih iz Trente, ki so se jih ljudje bali.

»Tudi čez leto je stara mama rekla: ‘Če ne boš ubogal, te bo pa Trêntar vzel’,«

pripoveduje Darinka Tarman, dobra poznavalka podkorenških običajev.

Prelomno leto za ‘karênške’ parkeljne je bilo 2004, ko so obnovili dotrajane kostume in k sodelovanju povabili ‘kolege’ iz sosednje avstrijske Koroške in Furlanije Julijske krajine. Z leti so se jim pridružili še parkeljni od drugod, nazadnje tudi iz Hrvaške.

Trentarjeva larfa

Priprave na tak dogodek trajajo celo leto. Parkeljni, sicer povsem prijetni korenški fantje, svoje načrte, kako opraviti s poredneži, kujejo v prostoru z zelo zgovornim imenom – ‘Pku’ (pekel). Za parkeljna ni primeren prav vsak. Kot pravi Jože Pečar mlajši,’ta glavn karenški parkelj’, se mora ‘ta prav’ parkelj znat zadret. »Vsak, ki pride k parkeljnom, ga čaka krst, da slišimo, kakšne so njegove sposobnosti,« se smeje.

Kljub temu, da danes oni strašijo poredneže, se jih še vedno drži strah pred parkeljni iz otroških let. Kot pripovedujejo, so parkeljne hodili čakat na prostor Pod lipco že dve uri prej. A bolj ko se je bližal čas prihoda strašnih mož, manj je bilo korajže.

»Ko so ljudje hodili s kanglicami po mleko in so ropotale kot parkeljnovi zvonci, smo že leteli. V bližini je potok, v katerem so se kotalili kamenčki in tudi to nas je pognalo v beg,«

se svojih otroških let spominjajo zdajšnji parkeljni. Pa so kljub temu padli v roke kosmatim prikaznim. In potem so bili pridni…no, vsaj kakšen teden, do prihoda Miklavža.

Fotografije: Arhiv LTO Kranjska Gora, Neva Robič ter zasebni arhiv.

LTO – ZAVOD ZA TURIZEM

OBČINE KRANJSKA GORA

Kolodvorska ulica 1B

4280 Kranjska Gora

T.+386 (0)4 5885020

info@kranjska-gora.eu

www.kranjska-gora.si

Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve