OD GRUNTA DO MUZEJA

Opis

Opis

V središču Kranjske Gore, ob cesti, ki je bila nekoč glavna žila Borovške vasi, stoji mogočna gruntarska hiša iz druge polovice 17. stoletja – Liznjekova domačija. Nekaj časa je bila v njej tudi gostilna, danes je preurejena v etnološki muzej.

V Liznjekovi domačiji je danes urejen etnološki muzej, galerija in stalna razstava pisatelja Josipa Vandota.

O njenih prebivalcih ni veliko znanega. Zapisovalec kranjskogorske zgodovine Vid Černe se opira na zapise zgodovinarja dr. Franca Černeta. »Po teh podatkih je Ignac Košir (1768-1852) iz tri četrtinske ustvaril polno kmetijo.« Kljub temu, da je bila to svoje čase najbogatejša kmetija v vasi, so njeni lastniki živeli skromno. Govori se celo o zakladu, ki naj bi bil nekje zakopan in, kot se slikovito izrazi eden od potomcev Liznjekovih Tone Domevšček, naj bi zadnji bratje Košir imeli toliko denarja, da ga »en močan moški ne nese četrt ure daleč«

Konec 19. stoletja je Liznjekov rod Koširjev ostal brez potomcev, zato naj bi naslednike poiskali v Trenti. Tako sta Liznjekovo domačijo prevzela stara starša Toneta Domevščka. Mama Katarina je kmalu odovela in ostala sama s štirimi otroki.

»Liznjikica prede volno«-risba Maksima Gasparija, na kateri je narisana Katarina Domevšček. Slika je na ogled v Liznjekovi domačiji.

Njihove usode so bile različne, pripoveduje ena najstarejših Kranjskogork, Marica Globočnik. Anton je z družino odšel na Štajersko, Lojzko je ustrelil zaljubljeni graničar in je kasneje zaradi posledic, ki jih je pustila strelna rana, umrla, na kmetiji sta ostala Andrej in Avguštin. Liznjekov Gustl je bil zadnji lastnik domačije. Bil je poseben, a dober človek. Domačinom se je v spomin vtisnil tudi zaradi oslička, s katerim sta bila prava kranjskogorska zanimivost.

Liznjekov Gustl, zadnji lastnik domačije.

Tone Domevšček s svojo ženo Marijo in stric Gustl (na desni).

Med zadnjimi prebivalci Liznjekove domačije je bil pravnuk Katarine Domevšček, Miro Lebar. Kot pravi, so spomini na otroštvo lepi: »Celo mojo mladost smo preživeli na skednju. Tam smo imeli boksarske rokavice, igrali smo se kavbojce in indijance…« Življenje v hiši je bilo skromno, saj niso imeli tople vode, bilo je precej hladno.

»Mama je zvečer pogrela opeko, jo zavila v časopis in odejo ter nam jo dala med nogice, da nam je bilo toplo,« se še spominja Lebar.

Liznjekovo posestvo se je počasi krčilo, hišo je načel zob časa. Leta 1983 je bila obnovljena in preurejena v muzej. O mogočnosti nekdanjih gruntarjev priča le še oprema hiše.

Čeprav danes oprema Liznjekove domačije prihaja z različnih koncev, odraža duh nekdanje gruntarske domačije.

Fotografije: LTO Kranjska Gora

LTO – ZAVOD ZA TURIZEM

OBČINE KRANJSKA GORA

Kolodvorska ulica 1B

4280 Kranjska Gora

T.+386 (0)4 5885020

info@kranjska-gora.eu

www.kranjska-gora.si

Kontakt

Kontakt
  • Kategorija
    Ponosno slovensko, Dediščina
  • Pokrajina
    Gorenjska